PLANINSKO DRUŠTVO LENART
obiščite nas na facebooku
Bajtarska
Velika planina, osamljeni bor
in bajte pastirske me vlečejo gor,
ponosno se šimnovec vzpenja v nebo,
tod mimo k bajtam mi pridemo.
Bajtar, bajtar,tu smo zdaj,
med nam veselje vlada naj,
vince naj nam glas sprosti,
pesem veselo zapojmo si.
Če mraz se naselil je v naših kosteh,
se v bajti pogrejemo in zopet bo smeh,
ko z dimnikov naših se dim pokadi,
se čaj nam prileže in rum zadiši.
Bajtar...
V domu planinskem zvečer je pravi raj,
se zberemo skupaj, popijemo kaj,
je pozna že ura k razidemo se,
srce pa od veselja še vedno nam vre.
Bajtar...
Te bajte pastirske so drugi naš dom
in družbe vesele pozabil ne bom,
kdor pa ne ljubi planin in gora,
naj se v dolini v gostilno poda.
Bajtar...
Kamniške planine
Kamniška Bistrica pozdravlja,
pesem večno nam v pozdrav šumlja,
sončen dan v planine nas spet zvablja,
kjer sta čisti zrak in mir doma.
Med viharniki se steza vzpenja,
modro, kakor morje je nebo,
tu kraljestvo gamsov se začenja,
ruševje krasi povsod stezo.
Ko zagledaš kočo na Pastircih,
za trenutek si oddahneš vsaj,
pod meglo še griči so v dilini,
a pred tabo pravi gorski raj.
Kamniško te sedlo pričakuje,
Brana se blesti kot zlat cekin,
Grintovec te z vrha opazuje,
iz Planjave spet odmeva klin.
Planinska
Rad grem v planine, je krasen razgled,
same lepote kam pade pogled,
planinke in planike brstele bodo spet,
obojim z veseljem odtrgal bi cvet.
Ko miga pred mano v pokončne strmine,
korak za korakom mi tečejo sline.
Ko se pripogne, mi zmanjka kisika
ona pa reče: U glej planika!
Dajmo planinci pot pod noge,
dajmo slovenci krepimo srce.
Staro in mlado zdaj vsi na pohod
v gorah je priložnost, da rešimo rod.
Ma pljuča velika in zic kot se šika,
nad dva taužent metri oboje me mika.
Na vrhu ob cepinu sva kronala podvig.
Enkrat pošteno sem stisnil ji žig.
Gorske višine budijo skomine.
Slovenci poslušajmo klic domovine.
planinski podvigi nas spet vabijo,
Malo za dušo malo za telo.
Dajmo planinci pot pod noge,
dajmo slovenci krepimo srce.
Staro in mlado zdaj vsi na pohod
v gorah je priložnost, da rešimo rod.
Tam kjer murke cveto
Tam, kjer murke cveto,
tam kjer ptički pojo, v lepi Dragi,
Tam, kjer encijan plav,
ves prešerno bahav nežno vabi.
V to dolino zeleno,
me vleče tako kot v nobeno,
v njej avrikelj prijazno
pozdravlja me s srajčko rumeno.
A z visoke pečine
grad Kamen obuja spomine,
spomni Pegama se, se smehlja
in si misli: Vse mine.
Ta dolina zelena, s krvo prepojena,
oj, Draga!
Te vedno bom ljubil,
nikoli pozabil ne bom!
Veselo v Kamnik
Veselo v Kamnik in urno naprej,
v prelepe planine odhajama, juhej;
zaukam veselo, pozabim skrbi,
vedno srce tja nazaj si želi.
Grem v planine,
med očake stare sive,
v kamniški lepi kot,
saj lepše ni nikjer drugod.
Pozimi na smuči, poleti cepin,
vesela je družba na vrhu planin,
v dolini pa Bistrica zvesto šumi,
kot solza kristalna si, Bistrica ti.
Grem v planine,
med očake stare sive,
v kamniški lepi kot,
saj lepše ni nikjer drugod.
Zakrivljeno palico v roki
Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek cvetlic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovčic.
Saj tukaj na sončni višavi
le sam sem, le sam gospodar,
živejem po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.
Nikomur tu nisem na poti,
na poti ni meni nikdo;
kdo čisto veselje mi moti,
kdo moti življenje mirno?
Nikdar ne zmrači se mi čelo,
nikdar ne stemne se oči,
in pojem in ukam veselo,
da z gore v goro se glasi.